Ezoterika danes
V prvem delu sem na kratko predstavila ezoterično psihologijo. Zdaj bi rada predstavila metode in prijeme pri njeni praktični uporabi v vsakdanjem življenju.
Kot sem že omenila, nam ezoterika pripelje v ospredje energije duha; ni ločena od človeka, religije. Ker človek ni samo biološko bitje, ima svoj smisel in njegova psiha svoj namen ter cilj.
Človek potrebuje »zdravo« psiho, da bi integrirano (celovito) funkcioniral. To lahko doseže, če se spusti na pot spoznanja samega sebe.
čČim bolj razkrivamo svoje globine, vse bolj odkrivamo lastno temo in veplastnost psihe.
V večplastnosti so elementi sicer nevidni, a zaznavni skozi obnašanje posameznika. Če so ti »elementi« moteči, jih je treba odstraniti, da bi človek lahko ponovno funkcioniral. Tehnike odstranjevanja ovir ali nepotrebnih elementov, so pogojene s kulturo posameznika, npr. šamanski obredi, eksorcizem, maša, meditacija, molitev…
Danes ni nobena skrivnost, da je globoka resnica prikrita v pravljicah, mitih, junaških zgodbah, religijski pridigi, obrednosti, pripovedovanju o zlatih časih človeštva.
Način zdravljenja samega sebe skozi prebiranje knjig ali poslušanje zgodb najmanj boleče deluje na našo osebnost
Pri tem naj poudarim, da je potrebno upoštevati vse tri oblike bivanja:
- fizično
- psihično
- duhovno
Vsaka oblika bivanja ima svoje želje, potrebe, hotenja.
Drugo, kar je potrebno vedeti, je to, da ni vsak na isti razvojni poti in težko dojame, kar mu hočemo povedati. Če nimamo razvite intuicije lastnega doživljanja, drugega človeka ne moremo doživljati na njemu svojstven način. Ravno takrat lahko naredimo veliko škode, ker ne prepoznamo lastnega doživljanja.
Človek ima v določenih obdobjih življenja možnost spremeniti sebe bolj kot sicer v celotnem življenju, ker stanje zavedanja ni fiksno, se spreminja. To je pogojeno z njegovo odločitvijo, da spozna resnico svojega obstoja.
Človek je bitje, ki ne umre, je duh, ki večno živi. Njegova pot je pot vzpona, pot odkrivanja lastne identitete. Danes bi tej poti rekli pot intuicije, kjer se vsak posameznik spoznava skozi svoje prehojene korake, zavestno usmerja svojo psiho in kreira življenje.
V tem večnem »sedaj« ni problem v duhu, ki je nespremenljiv, problem je v psihi (duša).
Le-ta je ogledalo duha, ona je tista, ki se ujame v svetu iluzij. Prav zaradi tega, ker niha, jo je treba večno kontrolirati in usmerjati. Duh se mora prebiti preko psihičnega nihanja, da se izrazi in udejanji preko človeka tukaj in sedaj.
Element duha se prebija skozi psiho v življenje, da obnovi sveto zvezo med BOG-om in človekom ter ju poveže v mavrico (kristjanstvo).
Duh mora biti fiksiran v materiji, da izoblikuje persono.
Skozi njo se ta nesmrtna duša udejanja in govori tukaj in sedaj.
Prav sedaj se nam razkriva v tisočerih oblikah, skozi večno spremembo v materiji. Ker smo pozabili na svoj dom, na svojo duhovno naravo, to večno spremembo boleče doživljamo.
Duhovno nas nikoli ne uniči, psihično pa nas popolnoma ugonobi.
Če človek deluje z nivoja duhovnega zavedanja, nikoli ne pride do psihične poškodbe in ne more biti egoist.
Velikokrat se sprašujem, kdo sem jaz, človeško bitje. Koliko plasti, misli, občutkov in čustev imam? Če sem duh, zakaj ne naredim preboja skozi psiho in uredim vse te elemente? Kdo je v moji notranjosti, kdo išče odgovore? Kdo je ta, ki misli? Zakaj se borim sama s sabo?
Na tisoče vprašanj je brez odgovora. Ko bi vsaj poznala odgovore, da končam to pot.
Pa nič od vsega tega. Grem naprej, gradim pot pred sabo in jo hkrati čistim. Počasi se zavem, da ni poti, ki je očiščena, ki je zgrajena. Dojamem, da imamo vsi svoje zemljišče, kjer gradimo.
Danes nastaja problem, da vsi hočemo tuje »zemljišče«, da pokažemo, kako je treba graditi.
Ne vidimo sebe in svojega ozemlja zaradi lastne slepote, ki nas pelje v temo.
Tako malo se imamo radi, da se nočemo spoznati in sprejeti svojega duha. Duh spremembe se zrcali povsod, človeštvo pa še zmeraj ne razume, da njegova persona ni večna. Ne dojame, da ga lastna misel dvigne ali pokonča.
Energije duha se sidrajo in kot stebri luči kažejo pot v temi.
Vsaka celica zemlje se presvetli, kar ima za posledico upor pred spremembo. Ta upor izzove globoke strahove preživetja. Ker se človek v zmedi svoje psihe upira, s tem posledično izzove neravnovesje v delovanju svojega telesa. Tako nastajajo bolezni, ki v končni fazi zbudijo ali pokopljejo persono.
Danes, ko je toliko trpljenja in degradacije osebnosti, bi prišlo prav vsaj malo znanja s področja ezoterične psihologije. Prav znanje nas osvobodi in pripelje na prag »starševskega” doma, v svet duha.
V svetu duha ni trpljenja, ni bolezni, ni solz. Ta svet je tukaj med nami, treba ga je samo sprejeti.
Napisala: Ayana
