Zavest jaz-a
V prejšnjem članku Zavest sem poskusila bralcu na splošno približati, kaj je zavest, s stališča ezoterične psihologije. V tem delu bi vam rada podala nekaj o nas in našem jaz-u.
Skozi zgodovino bivanja je človeštvo zbiralo izkušnje. Te izkušnje mu služijo, da se njegova zavest razšri skozi celotno fizično dimenzijo, kar pomeni, da deluje v njej z zavedanjem, po svoji volji. Čas je človekov medij skozi katerega deluje tu, v tej evoluciji, skozi ta isti čas in delovanje nabira izkušnje, in le-te postajajo del človeka.
Jaz (človek) sem izgradil sam sebe, v meni je esenca preteklosti. V meni je mogočni potencial, ki se bo udejanjil. V meni je moja preteklost, moja prihodnost, ki so dogodki polja zavesti. Kaj pa je moja sedanjost? Ta hip tega ne morem povedati, ker je v ozadju celotna paleta mojega doživljanja kot skupek preteklih izkušenj in potencialov prihodnosti.
Vse, kar lahko omenim kot človeško bitje so moji Jaz-i.
V mnogih pogledih me vodi in navdihuje zakon mase, animalni Jaz. Če je nekaj dobro za mojo skupino, za moje pleme, potem je to dobro tudi zame. To kar delajo vsi v mojem plemenu, delam tudi jaz. Moja zavest je večji del v Jaz-animalnem.
Moj človeški Jaz ve za psihologijo duhovnega. Ve, da je to proces delovanja brez kakršnihkoli želja. Želje so usmerjene v ideal, kar ne pomeni izgubiti sebe, temveč sebe prerasti. Bistvo je v zavestnem delovanju, ustvarjalnosti. Prav tukaj so prisotne želje in osebnostna hotenja. Vem in poznam v čem je bistvo, ampak si vzamem čas za še kaj postoriti, preden začnem zavestni proces duhovne poti! To je čoveški Jaz.
Moj božanski Jaz je tisto, kar je v meni :
- nespremenljivo, globok notranji mir, prežet z aktivnostjo, globoka koncentriranost, ne pogojujejo ga zunanje okoliščine.
Prav tukaj, v tem ’sedaj’, se pojavi problem s strani človeškega Jaz-a, ki je usmerjen v osebnostne želje, ki ga zavirajo na njegovi poti. Kaj naj bi bilo prav, da naredi, da vse te ovire premaga, enkrat za vselej, da pokončno dvigne glavo?
Oglejmo si tiste osnovne ovire, ki jih je skozi mnoga življenja postavil sam sebi:
- avtomatizem, navade, ki so tako trde, da se jih ne zavedamo
- psihični avtomatizem, misli, občutki, omejenost, predsodki
- fobije, stereotipno obnašanje, kot so moda, služba, družina
Prav ta avtomatizem naredi iz nas robote, da delamo in delujemo brez prisotne zavesti! Naš razkosan jaz pogojuje naše obnašanje. Delovanje postane pogojeno z zunanjimi dražljaji, ne delujemo po lastni izbiri. Sprejemanje lažne osebnosti je pogojeno z vsiljenimi občutki, preslikava identitete, misli iz zunanjega sveta sprejemamo za svoje. Hočem biti nekdo drug npr. Elvis Presley. Pretirane emocije, ki nas popolnoma preplavijo, jeza.
Ker ima animalni jaz globoke izkustvene korenine v človeku, se upira razvoju. Zanj smrt pomeni prepustiti se človeškem jaz-u.
Kateri so faktorji, ki nam pomagajo prestopiti, se zbuditi v višje stanje zavesti?
- Kontrola in podrejanje animalnega jaz-a, prevzgoja! Nižje ideale žrtvujemo v korist višjih.
- Delo na samem sebi, kar pomeni zbuditi svoj notranji plamen. Izguba tega, kar nismo mi, ni izguba mojega pravega Jaz-a, ni nič človeškega, je animalno.
- Spoznati samega sebe, pomeni osvoboditi se vezi, ki me vežejo.
- Molitev, v smislu stika z duhovnim, so pot pridobitve moči, energije. Molitev, ki povezuje in naredi stik, ki presega racionalno, je prava molitev.
- Razvoj volje. Zavest se ne more prebuditi brez naše lastne volje. Voljo moramo razvijati, tako da upravlja z našim življenjem, da preko nje pridemo do zastavljenih ciljev.Če človek ne deluje s svojo lastno voljo, je njegovo delovanje ničlo. Zavest je stvar voljnega delovanja, ki spreminja človeka. V času delovanja alkohola, droge in drugih opiatov, človek izgubi nadzor nad svojim telesom, nima svoje zavesti, nima lastnega življenja. življenje gre h koncu, nima več pravega smisla.
Smisel človekovega žvljenja je ta notranja avantura, ko spoznava samega sebe in raziskuje svoje polje zavesti.
Nujno je, da spozna vse nivoje svojega obstoja, jih poveže med seboj, da bo lahko svojo zavest dvignil po svoji svobodni volji, na katerikoli nivo bivanja.
Ko rečemo, da človek spozna sebe, pomeni, da nadzoruje samega sebe v vseh dimenzijah in telesih. Vemo, kako nadzorovati fizično telo. Kaj pa drugi elementi, ki so nezavedni, zavedni, podzavestni? Nekateri elementi so bili presvetljeni, nekateri ne. Podzavestni so ostali v temi. Kd človek po mnogih življenjih presvetli vse svoje temne kotičke, takrat spozna sebe in skozi sebe spozna človeštvo, takrat je človek nesmrtni BOG.
Napisala: Ayana