Tečaji in delavnice gline

Zakaj je tako?

Kako je mogoče izgubiti spomin, če smo del celote?

Kaj se je dogajalo v vmesnem stanju med nami in EDENOM?

Kaj, če vse to kar ste prebrali in prebirate, kar ste preživeli in preživljate, kaj če je vse to del sanj? 

Tudi to je mogoče.

 Kot sem prej, v prvem delu, omenila vse je bilo, bo in je del velikega kozmičnega informacijskega sistema. Vse je odvisno od mesta kje se nahajamo, točke opazovanja ali zornega kota opazovanja, ter kakšen je smisel našega opazovanja in naloge. Nastajanje, izoblikovanje in rojstvo planeta potrebuje veliko informacijskega gradiva ter  prenosnike in  nosilce teh istih. 

Kot vemo, vse kar nastaja v pojavnem svetu je  že v nepojavnem, je del pramaterije ali prima materije, je zapisano v permanentnem atomu. Da se informacije v celoti vsidrajo, jih je potrebno pripeljati in inplantirati. V tem primeru ima prenosnik samo eno nalogo – fokusirati svojo zavest in vso pozornost usmeriti v točko prenosa in vgraditve. Njegovo delovanje je vidno polje ali nastajajoča tretja dimenzija. Lahko bi temu rekla prenos energetskih impulzov ter njihovo prizemljevanje. 

Prav v tej točki sprejemanja določenega slikovnega gradiva se zavedam pomanjkanja izrazoslovja in znanja iz fizike, kemije, biologije in marsikaterega področja potrebnega, da se lahko ubesedijo mnoge vizije in notranja učenja.

Kljub temu bom poizkusila čim bolj, kot laik, ponazoriti to, kar mi je podano. 

V postopku intenzivnega vgrajevanja je zavest usmerjena na predmet delovanja in se ne odziva na druge impulze, je samo prevodnik in vzdrževalec stanja pretoka informacij. Vse v kreaciji je povezano med seboj in deluje v popolni sinhronosti.

Tako, da je celotno stvarstvo en veliko organizem, ki deluje  v soodvisnosti in v svojem zavedanju je eno z vsem. Da bi se kot zavest omejili v svojem zavedanju enotnosti,smo se postopoma oddaljevali  od lastnega izvira in na ta način nam je informacijski sistem postal popolna neznanka. Delovanje v trodimenzionalnem svetu  je dosegel svoj višek in zavest je zaplavala v globinah lastne teme. 

Zavest sebe  omeji in se poistoveti s svojo kreacijo. V tej točki, ko se zavest, ki je ujeta v fizični dimenziji  začne spraševati:«Kdo sem jaz?«, se ozre okrog sebe in ponovno začne svojo pot nazaj, navzgor k EDENI. 

Potreba po nenehnem kreiranju, ustvarjanju in raziskovanju jo žene naprej.

Pot, po kateri hodi nazaj, prepozna kot nekaj kar je del nje. Vsak narejeni korak je priklop na stari in hkrati novi informacijski sistem. S ponovnim priklopom na informacijsko polje se sproži slap luči in na tisoče nanovo  prestreženih vizij in idej predrami spomin da je nekoč bil del vse te kreacije. Tako se v nas zbudi odgovornost do vsega kar smo nekoč prav tu, v tem planetarnem sistemu ustvarili.  Kot nosilci te soodgovornosti nadaljujemo zdavnaj začeto potovanje v novem oblačilu in z novimi idejami.

Kaj je v zavesti planeta in kakšna je njegova naloga v tem celotnem procesu evolucije se malokdo sprašuje.