Moderni človek na romanju
Ob poletnih mesecih imam malo več časa za branje knjig, 
brskanje po internetnih strani, prebiranje člankov. Tako sem med drugim vzela v branje tudi zbornik referatov, ki je nastal junija 2007 na posvetu na Gradu Podsreda na temo Sv. Ema. Zadnje čase je veliko govora o njej, njenem delovanju, ustvarjanju – predvsem pa se pojavlja vprašanje, kje in kdaj se je rodila. Zanimivo, če nekdo postane slaven, prepoznan (normalno, v pozitivnem smislu), se govori o njem. Hitro najdemo sorodnike in povezave, ki jih vežejo na kakršenkoli način na Slovenijo, prej pa še pomislili nismo nanj ali smo ga preprosto ingnorirali.
Ob tem pa me je pritegnilo razmišljanje dr. Jože-ta (Josef-a) Till-a na temo: “Moderni človek na romanju”, in primerjava, kako so romanje doživljali naši predniki, kaj nam ta beseda pomeni danes, mene ni pustila ravnodušne.
“Romanje se razlikuje od potovanja in turizma. Za romarja je pomembno, da ima čas za spoznavanje samega sebe in da se lahko spusti v dialog s sočlovekom in z Bogom. Verskega turizma ne smemo zamenjati z romanjem. Ogledovanje krajev, nakupovanje spominčkov in obisk bogoslužja še ni romanje. Pri slednjem je aktivnost povezana s pasivnostjo. Pomembno si je vzeti prosti čas, čas za odkrivanje nečesa povsem drugačnega, čas za skupnost ob ogledovanju kraja, v cerkvi, pri petju in razvedrilu, pri jedi in postu, pri molitvi in prejemu zakramentov, pri pripovedovanju in poslušanju, tudi božje besede. Romarji ne žrtvujejo več toliko kot nekoč. Njihova največja žrtev je dolgo sedenje na avtobusih ali vlakih.
Danes ljudje veliko naredijo za svoje zdravje, ponudbe za okrepitev zdravja so številne. Zdravje ima tolikšen pomen, da že govorijo o religioznem idealiziranju zdravja in osebja, ki se ukvarja z zdravjem. Kaj pa so ljudje delali v preteklosti, da bi ohranjali zdravje ali si ga spet pridobili? V čem so se predniki razlikovali od nas oz. našega zdravja, počutja in sreče?
Naši predniki so zidali cerkve, mi bolnišnice. Naši predniki so reševali duše, mi postavo. Naši predniki so romali k svetnikom in se postili, sodobniki romajo k medicinskim strokovnjakom in storijo vse, kar ti zahtevajo. Naši predniki so se v stiski obračali na štirinajst pomočnikov v sili, sodobniki se obračajo na specialiste. Naši predniki so v stiski prižigali sveče in molili, sodobniki iščejo uteho v modernih medicinskih preiskavah in terapiji.
Naši predniki so hoteli biti zdravi, naredili so zaobljubo in ozdraveli, ko so jo izpolnili. Sodobniki hočejo biti zdravi in delajo zaobljube, vendar ne ozdravijo, ker se jih ne držijo.
Naši predniki so šli na romanje in se kljub naporom vračali radostni, ker so z vsemi svojimi čuti doživeli skupnost s človekom, z naravo, z svetnikom oz. svetnico in z Bogom. Sodobniki trezno romajo v templje zdravja in se od tam trezno vračajo.
Naši predniki so hodili k spovedi, spovednik jim je grozil s peklom, romarji so delali pokoro in se spokorili. Sodobniki gredo k zdravniškemu terapevtu in se mu spovedujejo, ta jim grozi s smrtjo, zato se ljudje ustrašijo in naredijo vse, da ne bi umrli. Hudič modernega sveta in hudič v religiji zdravja je smrt.
Naši predniki so imeli cilj v onostranstvu, verovali so v večno življenje. Sodobniki hrepenijo po večnem življenju v tostranstvu.
Naši predniki so romali v Rim, Jeruzalem, Kompostelo, Krko. Sodobniki romajo po gozdovih in travnikih ali v klinike. Naši predniki so to delali enkrat, sodobniki pa to delajo večkrat.
Naši predniki so gradili kapele in cerkve na križiščih ali sredi mest, da bi človeka spominjali na Boga. Sodobniki gradijo studie fitnesa, da bi popotnike in voznike spomnili na pomen zdravja. 
Naši predniki so šli na romanje, kjer so prišli na cilj in se je romanje tako končalo. Sodobniki so ves čas na poti brez cilja in konca.
Naši predniki so vedeli, da je romanje celovita zadeva, ki zajema telo, dušo in razum in kjer gre za ozdravljenje in odrešenje. Sodobniki hrepenijo po celovitosti, vse bi naredili za telesno zdravje, toda delajo brez duše in razuma.
Naši predniki so slutili, da se na romanju nič ne izdeluje in da se je treba umiriti. Sodobniki so živčni in nezadovoljni, če uspeh zaostane, v obupu potrebujejo psihično pomoč. Naši predniki so romali skupno, ker so spoznali, da je v skupnosti in solidarnosti moč. Sodobniki hočejo srečo zase in so prepričani, da sreče in dobrega počutja ni treba deliti z drugimi………”
(POSVET o sv.Emi (2007; Podsreda); Emina romarska pot: zbornik referatov; Hema Krška, dr. Jože(Josef) Till, Podsreda 7.junij 2007)
Napisala: Nevenka
