Zgodba o planetu
V drugi polovici 20. stoletja, ko se je dvignil v vesolje, je človek prvič videl naš planet, Zemljo, kot celoto. Posnetki s poletov v vesolje so obkrožili svet in ljudem odprli drugačen pogled na ta dom, na katerem živimo.
Ta sprememba zavedanja se je razširila tudi na druga področja. James Lovelock, neodvisni znanstvenik, je v približno istem času, kot rezultat raziskav za NASO o življenju na Marsu, razvil hipotezo o Gaji:
»Gaja je Zemlja, ki jo vidimo kot edinstven fiziološki sistem, bitje, ki je živo vsaj do te mere da, kot drugi živi organizmi, sama vzdržuje svojo kemično sestavo in temperaturo na ravni, ki je primerna za življenje.« (1)
Lovelock je najprej opazil, da ima biota (življenje) znaten vpliv na nekatere vidike neživega sveta (okolje). Kasneje je spoznal, da sta življenje in okolje dejansko medsebojno povezana, in tvorita živ organizem, ki ga je po navdihu s strani pisatelja Williama Goldinga poimenoval ‘Gaia’*.
Zemlja, s celoto vseh procesov, ki se odvijajo v njeni atmosferi, biosferi, prsti in vodah, je zelo kompleksen sistem, ki se sam uravnava. Ključni dejavniki za življenje, kot je recimo temperatura in kemična sestava ozračja, ostajajo kljub motnjam na približno enaki ravno skozi dolga časovna obdobja. Zemlja se obnaša kot živ organizem. To dosega s pomočjo medsebojnega vplivanja fizikalnih, geoloških, kemičnih in bioloških procesov.
Dejavniki fizičnega in kemijskega okolja na Zemlji, ki se vzdržujejo na ravni, primerni za življenje, so:
1. Temperatura na površini Zemlje je ostala enaka, kljub povečanju energije, ki jo dovaja Sonce.
Ko se je pred približno 3,8 milijardami let na Zemlji pričelo življenje, je bilo Sonce približno 30% manj sijoče, kot je zdaj, vendar je temperatura na površini planeta ostala bolj ali manj konstantna (med 0 in 40ºC), če jo merimo na globalni ravni. Za življenje, kot ga poznamo, je pogoj, da temperatura ostane v razponu, v katerem lahko obstaja tekoča voda.
2. Sestava atmosfere ostaja konstantna skozi dolga časovna obdobja (homeorrhesis**).
Atmosfero dandanes sestavlja približno 79% dušika, 20,7% kisika in 0,03% ogljikovega dioksida. Kisik je zelo reaktiven element, in normalno bi bilo, da bi reagiral s plini in minerali v zemeljski atmosferi in skorji. Sledi metana ne bi smele obstajati, saj je metan vnetljiv v kisikovi atmosferi. Takšna sestava bi morala biti nestabilna in njena stabilnost je lahko bila vzdrževana samo z odstranjevanjem in pridelovanjem živih organizmov.
3. Slanost oceanov je stalna.
Slanost oceanov je že zelo dolgo konstantna na ravni 3,4%. Večina celic zahteva bolj ali manj stalno stopnjo slanost in ne prenaša vrednosti nad 5%.
Teorija o Gaji uvaja planetarni, holistični pogled, ki vidi živo in neživo komponento ekosistema kot dve tesno povezani sili, ki medsebojno delujeta druga na drugo. Gre za mrežo povratnih zank, kjer življenje ustvarja in oblikuje in spreminja okolje, kateremu se prilagaja. To okolje povratno vpliva na življenje, ki se spreminja, deluje in raste v njem. V tem sistemu so stalne temperature in kemična sestava lastnosti, ki so nepričakovani rezultat delovanja sistema.
(1) James Lovelock: Gaia , The practical science of planetary medicine; 1991
*Gaia ali Gaea izvira iz Grških besed Ge (γη) = Zemlja, in *aia = stara mati, torej Gaia (γαια) = mati Zemlja
** homeorrhesis: dinamična stabilnost, izraz je oblikovan iz grških besed homos, ki pomeni ‘enak’, ter rhysis, ki pomeni ‘tok’. Z zamenjavo običajnega izraza ‘homeostasis’, ki opisuje ravnotežje samo-uravnavajočega sistema, z izrazom ‘homeorrhesis’ poudarimo nenehno gibanje in izmenjavo, za razliko od manj dinamičnega pojmovanja ‘stasis’ stanje.
Napisala: Marjana Kos
