Kriza prepoznavnosti
Celotna svetovna dogajanja nam govorijo v prid teme, o kateri bom pisala.
Da bi vam vsaj malo približala in bolj nazorno podala vpogled, se bom ozrla nazaj v manj znana področja drugačne psihologije. Ta drugačna veda psihologije spremlja človeštvo od prvega dne njegovega bivanja na tem planetu. Upošteva duhovne vrednote človeka skozi vsakdanje življenje ter ga uči o teh vrednotah. Ker upošteva duhovne vrednote, se ozira po globljih koreninah človekove identitete. Človeštvo in človeka uči, kako spozna sebe, živi iz sebe, prav v vseh situacijah. Ezoterična psihologija ne izloča današnje psihologije, je samo bolj poglobljen vpogled v človeka.
Psihologija mora človeku približati smisel življenja, mu ponuditi odgovore na večna vprašanja o lastni identiteti – ga usmerjati, kam naj se obrne, da se lahko poistoveti, identificira; nas naučiti, kako spoznati sebe, na katerih temeljih zgraditi svoje vrednote; nam pomagati ozavestiti in premagati lastne strahove; dati celostne odgovore kaj in od kod je strah; seznaniti nas, da so naši strahovi stvar naše glave. Prav v glavi moramo premagati strah, drugače raste in nas potegne v prepad.
Psihologija naj bi nam dala vizijo in nas popeljala v bolj bogato bivanje. Da bi spoznali lastno psiho, ne potrebujemo veliko. Potrebno je, da vsak posameznik pogleda v svojo notranjost in tam bo našel odgovor.
Današnja psihologija je nastala v 19. stoletju, vzporedno s tehnološkim razvojem, in skozi svoj razvoj se je bolj kot ne usmerila v psihične vrednote in njeno zdravljenje.
Ker smo svoje cilje usmerili izključno h kopičenju materialnega, izgubljamo smisel in svojo identiteto. Danes je to človeštvo, ki je v svoj svet pripeljalo mnoge novitete, invalidno. Da funkcionira, potrebuje maso psihiatrov, psihologov, »duhovnih učiteljev«, ki mu poskušajo razvozlati osnovne težave njegove prepoznavnosti.
Danes imamo psiho-fizične invalide, ki jih je zelo težko zdraviti. S stališča družbe so vsa ta poistovetenja nekaj, kar je »in«, nekaj, kar daje pečat današnjemu času.
Pa ni tako!
Kaj sploh pomeni sama beseda identiteta, identifikacija? Kaj sploh pomeni danes biti »in« ter pustiti pečat v družbi?
Po mnogih letih dela z »bolnimi« in študiju ezoteričnih ved ter preko ljudi, ki iščejo pomoč, sem dojela, da so prepoznavnost in njena izguba osnovni vzrok degradacije (razkroja) človeka.
Vsak človek potrebuje nek objekt, da se z njim identificira, da se preko njega prepozna. Svojo prepoznavnost lahko zgradi na negativnih ali na pozitivnih prepričanjih. Ta je pomembna samo za njega v okolju, v katerem živi, in ne za druge, ker »imajo« iste ali podobne probleme, ki se vlečejo iz generacije v generacijo.
Ker današnja psihologija ne upošteva duhovnih vrednot, človek nima v sebi pridobljenih religijskih občutkov, ne more najti miru, koščka sreče, smisla življenja. Ko govorim o religijskih občutkih, ni mišljena verska pripadnost. Grška beseda »religare« pomeni učenje, in nas usmerja k notranjim moralnim zakonom.
Prav tu naj bi psihologija dala smisel in osmislila življenje. Če se malo ozremo okrog sebe, začutimo pomanjkljivosti v medsebojni komunikaciji, v odnosih med ljudmi, v izvirnosti, v emocijah, logičnih zaključkih, prav povsod vidimo duhovno invalidnost. Človek ne vidi svojega notranjega potenciala, ker je usmerjen navzven. Ne sprejema svoje notranje moči, ker so v družbi, v kateri živi, reči in stvari, ki »niso« zanj. Zato naj bi psihologija usmerila svoje moči in delovala v smeri človeka. Kot veda ni ločena od človeka in od religije.
Ezoterična psihologija pravi, da ima psiha svoj smisel in svojo vlogo, da je kot vozilo, ki je prenašalec duha. Če jo spoznamo, lažje sprejemamo duha in vse, kar nam prihaja v fizično telo. Telo in psiha služita človeku, da lahko spoznava in sidra kozmične elemente v svoje življenje. Preko psihičnih čutil čutimo in spoznavamo, zavest je sedaj tu, v fizičnem telesu. Če uničimo telo, nimamo možnosti izkusiti in spoznati te občutke in čustva. Zavest ne more biti v fizični dimenziji brez telesa. Če je fizično telo zdravo, se to odraža na psihičnem počutju in obratno. Tu lahko uporabimo rek: »v zdravem telesu zdrav duh!«
Ni potrebno, da imamo vse elemente idealno urejene, da lahko živimo. Potrebno je, da spoznamo in odkrijemo skrivnosti svoje kulture. Ker smo v svojem razvoju dosegli določene vpoglede in znanja, ima vsaka kultura svojo psihologijo, ki je razvila svoje načine in prijeme zdravljenja. Prav ta vpogled v kulturo posameznika olajša, spodbuja zdravljenje. Psiha ni zaprta, lahko se pride vanjo. Za vpogled v psiho potrebujemo veliko znanja o kulturah, odprtost duha in seveda, metode in tehnike dela.
Kot sem na samem začetku omenila, bi rada preko tega pisanja, v večjih nadaljevanjih, na čim bolj enostaven način približala osnovno znanje ezoterične psihologije. Upam, da s tem ne bom preveč skrčila to izredno znanje, ki je bogata človeška dediščina.
Napisala: Ayana
Slovenian