Curitiba, Brazilija

Curitiba je mesto na jugu Brazilije, v zvezni državi Parana. CuritibaŽe v začetku 70. let je bilo mesto nerazvito, na nivoju tretjega sveta, v času manj kot ene generacije pa razvilo na raven najbolj okolju prijaznih mest na svetu. Pa si poglejmo eno od zgodb iz Curitibe – seveda, tudi ta bo o denarju.

V mesto so se stekale mase ljudi s podeželja in preplavljeno je bilo z barakarskimi predmestji (‘favelas’), zgrajenimi pretežno iz kartona in valovite kovine. Največji problem pa so bile smeti. Smetarski avtomobili sploh niso mogli peljati po ulicah, saj le-te niso bile dovolj široke zanje. Smeti so se kopičile, zaredili so se glodavci in izbruhnile so razne vrste bolezni.

Leta 1971 je bil za župana izvoljen Jaime Lerner. Mesto ni imelo denarja, da bi se problema odpadkov lotil na običajen način, z buldožerji in grajenjem cest. Vendar so našli rešitev, ki je bila izvedljiva: na ulice na obrobju favel so postavili velike kovinske smetnjake. Kdorkoli je prinesel vrečko smeti, je dobil žeton za avtobus. Dodaten program je omogočil, da so šolarji v zameno za smeti dobili zvezke. Kmalu so otroci soseske očistili do čistega. Starši so žetone uporabili za pot v center mesta, kjer so delovna mesta.

Cambio VerdeSlika:

Cambio Verde, zelena menjava v Curitibi: v zameno za odpadke namenjene recikliranju dobijo prebivalci svežo hrano.

(vir: http://www.marionkaplan.com/idx_brazil.htm)

 

Danes v tem procesu sodeluje 70% gospodinjstev v Curitibi. 62 revnejših sosesk je zamenjalo 11 tisoč ton smeti za skoraj milijon žetonov in 1.200 ton hrane. V treh letih je več kot 100 šol zamenjalo 200 ton smeti za 1,9 milijona zvezkov. Samo recikliranje papirja prihrani količino papirja, za katero bi bilo treba posekati 1.200 dreves na dan. Prihodek od recikliranja odpadkov pa se uporablja za socialne programe.

Lahko bi rekli, da je Jaime Lerner ustvaril nov denar oziroma komplementarni denarni sistem. Program, ki so ga poimenovali ‘Smeti, ki niso smeti’, bi prav tako lahko imenovali ‘Smeti, ki so vaš denar’. Seveda se projekta niso lotili z namenom ustvariti komplementarno valuto, preprosto so pri obravnavi problema uporabili celosten pristop. Na podoben, inovativen način so se lotili tudi drugih področij in danes je Curitiba eno od najnaprednejših mest na svetu, po katerem se zgledujejo v številnih drugih velemestih.

Učinki Lernerjevega drugačnega pristopa k reševanju problemov pa se odražajo tudi v gospodarskih kazalnikih. Curitiba ima daleč najbolj razvite socialne programe v Braziliji, in ene od najbolj aktivnih kulturnih in izobraževalnih programov, vendar pa njihova davčna stopnja ni nič višja kot v ostali državi. Povprečen prebivalec Curitibe ima plačo v višini približno 3,3 krat minimalne plače v državi, vendar pa je njegov skupen prihodek vsaj že za 30% višji od tega (torej približno 5-kratnik minimalne plače). Teh dodatnih 30% izvira neposredno iz netradicionalnih denarnih oblik, kot je npr. hrana v zameno za smeti.

Celo na makroekonomski ravni so očitni znaki, da se dogaja nekaj nenavadnega. Med letoma 1975 in 1995 je domači proizvod v Curitibi narasel za približno 75% več kot v državi Parana, in 48% bolj kot v celotni Braziliji.

Curitiba je dober primer, kjer 25-letne izkušnje potrjujejo, da celosten pristop, kjer se uporablja tako tradicionalna nacionalna valuta kot tudi dobro zasnovana komplementarna valuta, koristi vsem – vključno s tistimi ljudmi, ki so osredotočeni izključno na tradicionalno gospodarstvo, ki je denominirano v nacionalnih valutah.

Viri:
Kennedy, M. & Lietaer, B.: Beyond the Euro – Towards Another Globalisation, working draft 2003

http://www.globalideasbank.org/site/bank/idea.php?ideaId=2236

http://www3.iclei.org/localstrategies/summary/curitiba2.html

Napisala: Marjana Kos