V branje in razmislek… pa lep začetek novega tedna!
Ljudi lahko na grobo razvrstimo v dve skupini:
Ena skupina ustvarja, proizvaja. To so kreativni ustvarjalci.
V drugi skupini so tisti, ki kritizirajo tisto, kar drugi ustvarjajo in proizvajajo. To so kritiki.
Zavedam se, da je to močno poenostavljeno 
Torej… kreativni ustvarjalci v naši družbi ustvarjajo vrednote. Pišejo knjige, skladajo glasbo, ustanavljajo podjetja, pišejo bloge, razvijajo nove avtomobile, ki porabijo manj goriva. V manjših okvirih pletejo nogavice za svoje najmlajše, urejajo vrtove ali s svojo ljubečo navzočnostjo prispevajo k temu, da je družina kraj, ki ti nudi varnost.
Mislim, da je smisel življenja v tem, da ustvarjamo in svoja dela predstavimo svetu. Dela, ki so izraz nas samih in ki življenje krepijo in bogatijo.
Na drugi strani imamo kritike. To so tisti, ki ocenjujejo, kritizirajo, včasih pohvalijo dela drugih, a jih najpogosteje raztrgajo, črnijo in jim ne priznavajo vrednosti.
Ja… le kaj bi bili kreativni ustvarjalci brez kritikov?
Hm… morda srečnejši?
Kritiki presenetljivo pogosto kritizirajo, ne da bi sami znali narediti bolje. Včasih celo lahko čutimo kritikovo zavist in razočaranje nad njim samim, ker njemu to ni uspelo. Ali ker pač ni zbral poguma, da bi svoje ustvarjanje pokazal svetu.
Toda bodimo pošteni. Ali nimajo kritiki pogosto prav glede svojih ocen?
Nedvomno! Seveda imajo prav!
Kajti če ustvarjamo, potem vsak poskus ni kreativna mojstrovina. Mojstri postanejo mojstrski, če presežejo začetniško povprečje. In v vsaki stvari najdemo kakšno pomanjkljivost, če le dovolj dolgo iščemo. V vsaki stvari je tudi nekaj dobrega, če se to potrudimo poiskati.
Pogosto je rezultat dela, stvaritev ali ideja preprosto stvar okusa. Kar je nekomu všeč, je za nekoga drugega grozno. In obratno.
Pogosto kritiziramo stvari, ki se ne ujemajo z našimi lastnimi egocentričnimi željami in potrebami. Toda če grem kot mesojedec v trgovino, kjer ponujajo proizvode za vegetarijance in se razburjam – kaj to pove o moji inteligenci?
Problem kritike je, da pri ustvarjalcu pogosto uniči pogum, moč in energijo. Nekdo, ki se pričenja kreativno izražati, je pogosto ranljiv in nesiguren. Tu lahko pomeni kritična pripomba konec ustvarjalnosti, ki bi morda čez nekaj časa pokazala krasne rezultate.
Če ocenjujemo, kritiziramo ali obsojamo začetnike pri njihovem kreativnem ustvarjanju, lahko govorimo že skoraj o “telesni poškodbi”. Skoraj tako je, kot bi pohodili nežno rastlinico, še preden ji uspe zrasti v veliko in močno rastlino.
Četudi je kritika pogosto dobronamerna, povzroči škodo. Jemlje pogum, oslabi in seje negotovost. Kritika ne naredi sveta boljšega. Svet naredi slabšega.
Seveda nas lahko pozitivna, konstruktivna kritika v našem ustvarjanju včasih res spravi naprej. Vendar to velja v prvi vrsti za tiste, ki so že prispeli do neke stopnje, profesionalce in prave mojstre. Najprej moram doseči določeno raven, da znam kritiko pravilno uvrstiti in jo koristiti. Pa še takrat je odvisno od oblike kritike.
To pišem zato, ker vas želim vzpodbuditi, da ste večkrat ustvarjalec in redkeje kritik. Prepričan sem, da s tem pripomoremo k boljšemu svetu.
Prosim investirajte svojo življenjsko moč v to, da dajete svetu, kar bogati vaše življenje in življenje vaših soljudi. Ustvarjajte, namesto da pljuvate po tistem, kar počnejo drugi.
Bodite v tem svetu ustvarjalna sila, ki proizvaja stvari, ki druge razveseljujejo, jim obogati življenje ali jim pomaga.
Bodite kreativni ustvarjalec – na ta način lahko izboljšate svet. (Ralf Senftleben)
Prispevek: Mateja Ajdnik-Korošec
