Beli križ, Zagaj
Nedaleč od bencinske črpalke pri Bistrici ob Sotli, ob cesti, ki pelje iz Podčetrtka proti Brežicam, stoji ta beli križ. Kamnito znamenje, stebrasto znamenje. Ja, kamen je bel. Stoji sredi ravnice in s svojo belino odstopa od okoliške zelene krajine.
Kljub temu, da je kar mogočno znamenje, kar opazimo, ko se mu približamo ter ga poizkušamo objeti, ga marsikdo ne opazi. Stoji namreč ob cesti, po kateri se večinoma vozi z avtomobili dokaj hitro.
Pred leti so ga prestavili na betonski podstavek. Siva, grobo obdelana površina baze znamenja mu nudi primerne „noge“. Baza je oblikovana tako, da se iz širše osnove zaobljeno zoža do stebra. Ja, ta steber je res bel. Belina kamna s svojo svetlobo poudarja navpičnost znamenja in mu s svojo ozkostjo in stremljenjem k višku daje duhovno dimenzijo. Steber ima rahlo posnete vogale in tenkočutno izdelane zareze v obliki ajdovega zrna, ki bogatijo steber spodaj pri bazi in zgoraj tik pod kapelico.
Kapelica pa je zopet sestavljena iz štirih delov. Ožja kamnita polica se z ozkim robom ločuje od stebra ter z rahlo krivuljo razširi na površino, ki nosi kvader s štirimi polkrožno zaobljenimi polji. Polja so plitvo izklesana in spominjajo na abside. Nad njimi se nahaja zopet tanka kamnita plošča, ki tako strukturira kapelico, ki je pokrita s pogačasto streho. Izjemne organske krivulje, ki so nadgradnja sicer zelo geometrijsko izdelanemu znamenju. Iz strehe sega kvišku ozek križ, ki menda ni originalen.
Ozka vertikala sredi prostrane ravnice. Oblegajo ga travniki in njive. Zanimiv je pogled proti Bistrici ob Sotli in Orlici s Svetimi gorami v ozadju. Tudi hruškov drevored se primerno spogleduje s svojimi zelenimi krošnjami s to belino kamna belega križa.
Kadar ga pogledamo v smeri proti Podčetrtku, je v ozadju bencinska črpalka. S primerno zasaditvijo bi veljalo izboljšati to krajinsko prizorišče.
Verjetno je nastalo okrog leta 1750.
Napisala: Vesna
