Tečaji in delavnice gline

Velika mati

Kot sem v prejšnjih člankih pisala o nastajajočem življenju, prenosu informacij in izgubi spomina lastne nam prepoznavnosti, se bom sedaj dotaknila ljubezni MATERE. 

Velika Boginja, Mati, Tara, Ištar, Izida – mogočna energija ženske ustvarjalnosti, vedno prisotne v zavesti, čakajoče da jo osvobodimo. Mogočne boginje in pol boginje, znana in neznana imena,  ki so nas spremljala v tem evolutivnem procesu, nas ščitila in varovala, učila in usmerjala; so vse bolj navzoče in prežemajoče kot energija Velike Boginje. 

Preberi več …

Pred dnevi sem po brskanju na internetu naletela na pisanje Mance Košir, ki me vedno znova navdihuje s svojim pisanjem in mi da vedeti, da še nekdo tako razmišlja kot jaz.

In tole pisanje bi želela deliti z vami:

Piše: Manca Košir

Kolikokrat smo že slišali – posebej ženske, moških se to kot da ne tiče v tolikšni meri – da ni problem v tem, kaj se je zgodilo in kaj se nam dogaja, četudi gre za hude reči, temveč je največji problem v našem pogledu na zadevo. V našem odnosu do tega, kar se dogaja, v osebni interpretaciji pomenov, ki jih pripisujemo ljudem, dogodkom in stvarem. Pol kozarca vode lahko doživljamo kot veselje, ker je kozarec na pol (še) poln, ali kot žalost, ker je (že) na pol prazen. Odvisno od našega zrenja. Preberi več …

Ezoterična psihologija

Celotna svetovna dogajanja nam govorijo v prid teme, o kateri bom pisala. Da bi vam vsaj malo približala in bolj nazorno podala vpogled, se bom ozrla nazaj v manj znana področja drugačne psihologije. Ta drugačna veda psihologije spremlja človeštvo od prvega dne njegovega bivanja na tem planetu. Upošteva duhovne vrednote človeka skozi vsakdanje življenje ter ga uči o teh vrednotah. Ker upošteva duhovne vrednote, se ozira po globljih koreninah človekove identitete. Človeštvo in človeka uči, kako spozna sebe, živi iz sebe, prav v vseh situacijah. Ezoterična psihologija ne izloča današnje psihologije, je samo bolj poglobljen vpogled v človeka.

Preberi več …

Ljudje so se prenehali spraševati, prepustili so se materialnem toku dogodkov. Izgubljeni spomini, skriti nekje globoko v ozadju zavesti, nas poskušajo zbuditi in predramiti iz lastne pozabe.

Tisti hip, ko je človek, kot edinka celote, naredil svoj del naloge, je odrezal nit ki ga je povezovala z Materjo, ter se poistovetil z lastno kreacijo. 

Ta prečudoviti svet, ki ga je ustvaril, je opazoval, občudoval in raziskoval. Ni se zavedal da vse to početje, na videz nedolžno, na njegovo zavedanje deluje destruktivno.

Vse večje in globlje oddaljevanje od celote je človeka v popolnosti ločilo od informacij in uvida, kdo sem jaz. Identifikacija z lastnim telesom ga pahne v igre lastnega uma, kar ni nič drugega kot podprogram glavnega programa, ki naj bi ga vzdrževal da deluje v materialnem trodimenzionalnem svetu.  Preberi več …

Pravijo, ko se človek stara, se spominja mladih let vse do svojega zgodnjega otroštva.Smiselno bi bilo, da spomin ne zbledi, ker bi nam takrat marsikatera težava bila prikrajšanja.

Pa nič za to.

Prav pozaba in na novo odstrt spomin nam prinese marsikatero veselo urico.

Enako se dogaja z našimi sanjami. Sanjamo celo življenje navkljub temu, da svoje sanje ne odživimo. Sanje so zato, da nam pomagajo razrešiti marsikatero težavno pot, jo ozavestiti, ali nas enostavno opozorijo na nastavljene ovire. Veliko teorij je postavljenih, tehnik podanih, kako naj sanjamo in kako naj si zapomnimo svoje sanje.

Preberi več …