Tečaji in delavnice gline

V starih časih se je jabolko smatralo kot simbol ljubezni, plodnosti, mladostne moči in lepote. Jabolko je star biblijski simbol: z njim je Sotona preizkušal Adama in Evo. Verjelo se je: če se ugrizne v jabolko, ne da bi se pred tem opralo ali obrisalo, se izziva hudiča.

Jabolko je bilo potrebno lupiti tako, da se trak ne prekine. Če bi se takšen trak – olupek vrgel preko ramena, se je verovalo, da se lahko iz olupa, ki je ležal na tleh, prebere začetnice imena in priimka bodočega moža ali žene. To prerokovanje je bilo pogosto vezano na določeno obdobje. Prav tako se je verovalo, da bo ženska rodila lepe otroke, če bo v času nosečnosti pojedla veliko jabolk.

Proti vročini se je priporočalo jabolko nadevano z zrni popra. Jesti jabolke se je smatralo zdravo za spomin. Z druge strani pa se je verjelo, da bo imel človek tekom leta toliko čirov, kolikor je pojedel jabolk za Božič in Novo leto. Božič se še danes čestita na ta način, da prvi 'mimoidoči', ki pride v praznični dom, nosi v roki jabolko, nadevano z majhnim kovancem.   

Pomisliti na jabolko, pojedeno na Božič ali Novo leto, ponavati pomaga, da najdemo pravo pot v primeru, če bi se v tem letu kje izgubili. Za sveti dan Veliki četrtek so se posebej čuvale jabolke, ki naj bi se pojedle prav na ta dan, zato da bi bil človek preko celega leta zdrav. Tudi na Veliki petek so se jedla jabolka in sicer zjutraj, na tešče in na osnovi tega človek čez celo leto ne bi imel bolečin v želodcu.

Tako, toliko o jabolku in ljudskem verovanju.

Mirjana

To zgodbo se prebrala davno, v otroštvu in o njej bom spregovorila tako, kot sem si jo zapomnila. Mogoče, zaradi vseh teh let, ki so pretekla, ne bo več avtentična v vseh pogledih, vendar menim, da sem si bistvo zgodbe zelo dobro zapomnila.

Zgodba je del zbirke zgodb o starih Inkih, ljudeh visoke civilizacije, ki je popolnoma izginila na vrhuncu svojih moči. Za sabo so pustili mnoge enigme, ki še do danes niso razrešene, in glede na to da neumosti in znanstvene omejitve iz dneva v dan vse bolj napredujejo, ne verjamem, da bodo kadarkoli razrešene.

Torej, zgodba starih Inkov o krompirju je: Preberi več …

Sreča!!??? Jo imamo ali ne, večno vprašanje?

Skoraj nemogoče je difinirati pojem sreče, ker toliko kot je ljudi, toliko je pristopov k tem pojmu. Vsakega od nas nekaj drugega ‘naredi’ srečnega oz. nesrečnega. Jaz bom govorila o sreči iz aspekta filozofije, ki je najbližja mojemu načinu razmišljanja in življenja na sploh. To je filozofija Vedante, ki odklanja materialno srečo kot nekaj, kar je nemogoče realizirati, za razliko od duhovne sreče.

Ko vprašamo ljudi kaj jim daje občutek sreče, večina brez globljega razmisleka odgovori, da je to imeti dovolj denarja, zdravje, dolgo življenje, zadovoljna in zdrava družina, ljubezen moškega ali ženske. O tem pojejo pesmi, o tem se govori v knjigah, filmih, dramah.

Pa je to resnično prava sreča? Preberi več …

Razmišljam, kako je naš svet nepravično razdeljen. Nekateri živijo v pretiranem luksuzu, obdajo se z lepimi avtomobili, hišami, oblekami. Tudi povprečneži imamo dovolj. Koliko bund in jaken v omari, koliko lepih čevljev. In kljub temu, da imamo spomladanska čiščenja, nam še vedno v omarah leži veliko starih, a lepih in uporabnih stvari, s katerimi bi bil nekdo zadovoljen, kakšna mamica srečna, da bo prihranila denar.

Ni me sram vzeti kakšno nošeno stvar, če mi je všeč. Da v omari naredim prostor, potem oddam neko drugo svojo nošeno obleko. In tako se vse vrti in kroži, nekdo pomaga meni, jaz pomagam drugemu, delamo dobrobit človeštvu, res malo manj trgovcem. A verjetno vsi res tako ne razmišljajo in roko na srce, tudi jaz zavijem občasno v trgovski center po nove hlače, čevlje in drugo. Vidite, imamo vse, ko govorimo o materialnih dobrinah, seveda. Predstavljajte si, kako malo imajo nekateri. Zato, bodimo hvaležni za kar imamo in hkrati ne bodimo egocentrični in sebični, tako da delujemo le sebi v dobro, ampak imejmo sočutje do drugih ljudi.

Sama sem postala botra otroku v Indiji. Fant Veerapathiran je star 13 let, je brez staršev, ima le bolno babico. Za njegovo šolanje vsak mesec namenim 20€, zaradi česar jaz nisem nič bolj revna in prikrajšana, njemu pa to omogoča nadaljnje šolanje in mu daje še kakšno drugo možnost, kot pa delo od jutra do večera za le nekaj hrane. Z Veero imam stike na daljavo, kar pomeni, da mu tu in tam napišem pismo, on mi pa vrne risbico in napiše par besed, kako se počuti.

Preberi več …

V zadnjem mesecu smo v našem zavodu v okviru projekta "Vindol za otroke sveta"  zbirali obleko, obutev, šolske torbe, sanitetni material …. za otroke in odrasle v BiH,Črni Gori in otroke v Indiji.

S pomočjo prijateljev smo zbrali lepo količino oblačil in obutve. Vsa obleka, obutev je zložena, sortirana, pripravljena za oddajo… 

Povezali  smo se z Osnovno šolo Lava Celje, kjer otroci zbirajo rabljene šolske torbe, barvice, zvezke, ki jih ne potrebujejo. V ponedeljek, 24.oktobra smo tako prevzeli že prvo bero zbranega. Šolske torbice, zvezki, ki so nam jih podarili otroci in učiteljski zbor OŠ Lava  bomo konec tedna predali njihovim vrstnikom v BiH in Črni Gori, saj naša delegacija odhaja na pot  28.10.2011 z namenom, da zbrano čimprej pride v 'prave roke'.  Vendar zbiralna akcija za otroke BiH in Črne Gore poteka dalje, prav tako pa   zbiramo tudi za otroke Indije, kamor bi želeli vse zbrano poslati do konca letošnjega leta.

K projektu zbiranja rabljenih šolskih torb so pristopili tudi otroci IV. osnovne šole Celje.

Avto Center Košak d.o.o. iz Celje  nam je tokrat priskočil na pomoč z enim izmed avtomobilov iz njihovega voznega parka, da lahko vse zbrano varno dostavimo na cilj.

Vsem, ki ste nam prisluhnili, podali roko  in s tem omogočili izvedbo akcije, iskrena hvala.

Nevenka Mulej